Stolpi nad prelazom Furka

Del letošnjega poletja sem vodil v ožji in širši okolici Andermata v Švici. Vasica je proti vrvežu v Chamonixu prav zaspana in je bolj znana kot zimski freeride center z veliko pršiča. Vsi dostopi, razen tistega z vlakom iz Briga, vodijo po zelo vijugastih ozkih cestah. Še posebej vratolomen je po cesti preko Furka prelaza, kjer se dvigneš in spustiš skoraj tisoč metrov v nekaj kilometrih. Nestabilno vreme nas je prisililo, da smo se tudi mi odpravili na ta prelaz in si zastavili preplezati Jugovzhodni raz Gross Bielenhorna 3210 m.

Naš kombi smo pustili par kilometrov pred Furka prelazom in se povzpeli do postojanke Sidelen. Od tam smo nadaljevali dostop in v pol ure prišli mimo značilnega zoba z imenom Kamela do vstopa v našo smer. Začetek vzpona je bil lažji. Klienta sem vodil na kratki vrvi vse do strmejših delov. Ko je greben je postajal vse bolj zračen, sem pričel plezati naprej z varovanjem. Greben je nudil prelepe prehode preko granitnih igel in zobov. Za orientacijo so služili ne prepogosti svedrovci. Smer se zaključi pod vrhom gore, kjer se prične izpostavljen abzajl. Temu sledi še 5 navpičnih spustov, ki dajejo tej turi izjemen čar. Adrenalin nam je dvignilo grmenje, ki se je slišalo iz daljave.

Grozeči oblaki so ostajali na varni razdalji. Sestopili smo do postojanke, kjer smo se odžejali. Ko so prišli še prijatelji iz druge naveze, so bili nevihtni oblaki že čisto blizu. Odhiteli smo proti našemu kombiji, do katerega smo prišli, ko smo začutili prve kaplje dežja. Kljub slabi vremenski napovedi, smo preživeli prelep dan na stopih nad Furko.

Danilo Tič