Za konec preteklega tedna sem imel dogovorjeno vodniško turo na Triglav. Višje sile so med tednom močno premešale vremenske karte. Na Kredrici je v četrtek zapadlo 30 cm novega snega in naznanilo prihod zimskega obdobja v visokogorju.
Nikogar od skupine predhodno nisem vodil, zato sem jim predlagal vzpon iz Krme namesto Tominškove poti iz Vrat. Ker se je na področju Slovenije vrtinčil ciklon, ki ga je prineslo iz Jadrana, nisem mogel zagotovo razbrati, kakšno vreme se bo razvilo v soboto in nedeljo.
Kljub obljubam sončnega vremena, nas je v soboto spremljala nizka oblačnost vse do Krederice. Tja smo prispeli ob 13 uri. Okrog doma je bilo le še nekaj snega. Po uri počitka smo se odločili za vzpon. V meglah, ki jih je na trenutke razpihoval veter, so se odpirali pogledi proti vrhu. Večina časa smo se vzpenjali v megli. Na Malem Triglavu se je pričela povečevati količina snega. Temperature so bile dovolj visoke, da me v tankih rokavicah ni preveč zeblo. Moji klienti so hitro in izvrstno napredovali. Po dveh urah vzpona smo stali na zasneženem vrhu, ki so ga oklepale meglice oblaka. Sledilo je okrepčilo, pa slikanje in krst za srečo.
Na vrhu pa je bil tudi par turistov, ki sta bila brez varovalne opreme in brez rokavic. Na sestopu sta nam sledila. Na grebenu je dekle pričelo težko dihat in iz njenih besed, je bilo zaznati strah. Ker nista imela rokavic jo je zelo zeblo. Ko sta se nam približala, sva jima z Borutom dala rezervne rokavice in jim naročil, da nam sledita. Skala je zaradi nižjih temperatur postajala spolzkejša, zato smo sestopali previdno. V uri in pol smo znova stali pri domu na Krederici, kjer smo nazdravili uspešen vzpon na Triglav.
Drugi dan so se megle razblinile. Podarjeni so nam bili lepi razgledi proti jugu. Na severu pa so se še raztezale lovke odhajajočega ciklona. Bile so nižje temperatzre in pot na vrh je bila mestoma poledenela. Jaz in klienti so bili veseli, da smo imeli vzpon na vrh za seboj. Sestopili smo proti Konjskemu sedlu in nato preko Kurice v Krmo. Imeli smo se lepo.
Danilo Tič
