Pretekle dni sem vodil po jeklenih poteh nad Otztalom. Včeraj pa smo se odpravili v Vorarlberg na zahod Avstrije. Pot nas je vodila v območje Brand, kjer leži znano jezero Lunersee. Nad postajo gondole so prevrtali in vkovali v jeklo eno od težjih špotnih ferrat v Alpah. Čeprav je visoka le 80 m, pa jo odlikuje to, da je zelo težka in moraš po eni od variant tudi nazaj.
S Steveom in Mattom smo se podali na pot, ki nas je z avtoceste Innsbruck - Bregenz strmo v hrib mimo naselja Brand vse do žičnice pod mogočnim Lunersee jezerom. Kombi smo pustili na parkirišču in se podali proti mokri steni za spodnjo postajo gondole. Vstop v levo in desno varianto smeri je jasno označen. V dobrih petih minutah smo bili pod jeklenico. Smer mi ni delovala preveč zahtevno. Ker je bila leva varianta malo bolj suha, smo se odločili za vzpon po njej.
Po prvem lažjem delu, ki je ocenjen z C (40 višinskih m), je sledil prvi previs (D/E, 20 m). Temu je sledil drugi, ki je bil precej večji in težji (E, 5 m). Ko smo prišli na vrh smeri, je jeklenica vodila navzdol na levo varianto. Ta je bila zelo mokra. Strmemu delu so sledili mokri previsni. Ocena E je pomenila res ekstremno težavo. Temu prvemu delu je sledi še drugi del, ki ni bil (Ena2, 20 m).
Ko smo stali pod ferratama, sem kar čutil roke. Še bolj jih je Matt, ki se je prvič srečal s tem načinom plezanja. Smeri sta res pravi športni jekleni poti. Kdo zbira najtežje v Alpah jih mora preplezati.
Danilo Tič
