Pretekli teden sem dobil povpraševanje za vodenje na Tursko goro. Matevž Vršnik se je dokončno dogovoril z gostom njihovih namestitev v Robanovem kotu, da se dobiva pri Rogovilcu pred Solčavo ob 6:30.

Malo čez 7 uro sva že hodila proti slapu Rinka, ki je na koncu mogočne Logarske doline. Glede na čas počitnic ob jutranji uri ni bilo pretirano veliko ljudi. Pri izviru Savinje sva si napolnila steklenice z kristalno čisto vodo in že sva bila na Okrešlju. Tam že gradijo nov planinski dom. Stari je žal pogorel preteklo jesen. Nebo je prekrito z oblaki. To je velika sreča, kajti vzpenjati se morava po jugovzhodnih pobočjih proti mogočni Turski gori in Rinkam. Temperatura je bila idealna za vzpon. Na pol poti do žleba že prileti prvi večji izstrelek, ki ga nad nami sproži neodgovoren planinec. Malo je manjkalo pa bi sto metrov niže zadel planinko, ki se vzpenja po kačasti poti. Midva hitro napredujeva in sva že v žlebu, kjer se morava navezati. Sledi daljša ferata po zelo krušljivem svetu. Z veliko odgovornostjo in previdnostjo stopava preko številnih blokov, ki se bodo kmalu odgotalili v dolino. Ko sva bila enkrat pripeta na zajle, je pot varnejša vse do zgornjega dela žleba, kjer se po strmem drobirju vlečeš po novih zajlah, vse do mesta, kjer prečiš v desno proti škrbini, ki te privede na južna pobočja. Od tem je približno 200 višinskih metrov do vrha. Oblaki so se razkadili, tako da sva uživala nad veličastnimi razgledi po Savinjsko-kamniških vrhovih.

Po okrepčilu se odločiva za sestop po isti poti in se tako pričneva spuščati proti Turškemu žlebu. Sestop po ferati opraviva hitreje in že sva na vijugati poti proti Okrešlju. Na srečo ni veliko planincev, ki bi sestopali po žlebu, zato sva tudi varna pred skalnimi projektili, ki so lahko smrtno nevarni. Tega bi se moral zavedati vsak, ki se podaja v ta objektivno nevaren žleb. Brez bobrih veščin in izkušenj zna biti smrtno nevaren. Še posebej, če se hočejo preko povzpeti ljudje brez ustrezne opreme (čelada, samovarovalni komplet, rokavice).

Turo sva zaključila na obračališču pod slapom Rinka ob hladni pijači. Logarska dolina mi je znova spomnila, v kako lepi deželi živim. Jaz imam rad Logarsko dolino in svojo domovino Slovenijo.